V zalivu pri Gibraltarju našli pravo pokopališče ladij

Tako kot Hormuška ožina ima tudi Gibraltarska ožina, ki ločuje južni rob Evrope od severozahodne Afrike, dolgo zgodovino pomorskega prometa in spopadov.

Pomembne sledi te zgodovine so arheologi našli vzhodno od ožine, v zalivu Algeciras, danes pomembnem vozlišču čezatlantskega ladijskega prometa, zlasti za prevoz nafte, piše CNN.

Španski arheologi so med letoma 2020 in 2023 na območju, velikem 75 kvadratnih kilometrov, odkrili 151 podvodnih arheoloških najdišč, med njimi 124 razbitin ladij. Te izvirajo iz različnih obdobij, vse od antične kartažanske civilizacije do rimskega, srednjeveškega in modernega časa.

Po besedah raziskovalcev odkritja potrjujejo, da je bil zaliv pomembno pomorsko središče regionalnega in svetovnega pomena, piše CNN. Že v antiki je bilo območje obdano z naselbinami, v srednjem veku je predstavljal vstopno točko na Iberski polotok, v modernem času pa prizorišče spopadov za nadzor nad ožino.

Čeprav večina razbitin izvira iz novejšega obdobja, so raziskovalci naleteli tudi na nekaj posebej zanimivih, doslej neznanih najdb, je za CNN povedal vodja raziskave Felipe Cerezo Andreo z Univerze v Cádizu.

Do 2019 znana le štiri podvodna najdišča

Najstarejša odkrita razbitina sega v 5. stoletje pred našim štetjem, je za CNN pojasnil Andreo. Ladja naj bi prevažala ribjo omako iz Cádiza na jugu Španije in plula po Sredozemlju.

Med zanimivejšimi najdbami iz novejše zgodovine so tudi razbitine iz časa napoleonskih vojn v začetku 19. stoletja. Raziskovalci so odkrili še ostanke iz obdobja začetka druge svetovne vojne, med njimi dele podmornice, imenovane Maiale oziroma "Prašič", ki jo je italijanska mornarica uporabljala za napade na britansko floto v Gibraltarski ožini, navaja CNN.

Po besedah Andrea je Gibraltarska ožina, podobno kot danes Hormuška, ozko prehodno območje, skozi katero mora potekati ves ladijski promet. "Vsa plovila, ki želijo iz Sredozemlja v Atlantik, morajo skozi Gibraltarsko ožino, pri čemer se številna zasidrajo v zalivu Algeciras in počakajo na ugodnejše vremenske razmere," je dodal.

Pred začetkom raziskave večina teh razbitin ni bila arheološko dokumentirana. Še pred letom 2019 so bila na tem območju znana le štiri podvodna najdišča, od katerih je bilo le eno povezano z ladijsko razbitino.

Raziskovalci želijo najdišča podrobno preučiti in zaščititi, saj ponujajo pomemben vpogled v pomorsko zgodovino območja – od trgovine in ladijskega prometa do tehnologije in ljudi, ki so pluli po teh vodah.

Ob tem opozarjajo, da so razbitine ogrožene zaradi spreminjajočega se okolja in dejavnosti velikih ladij, ki sidrajo v zalivu, še navaja CNN.

Doslej so raziskovali predvsem plitve dele zaliva, do globine približno deset metrov, čeprav ta ponekod dosega okoli 400 metrov. Andreo je za CNN dejal, da se v globinah verjetno skrivajo še starejši arheološki ostanki, morda celo iz prazgodovine, saj je paleolitska obala danes že pod morsko gladino.

V prihodnje se bodo raziskovalci osredotočili na podrobnejšo analizo posameznih razbitin, doslej so jih preučili približno četrtino, ter na raziskovanje globljih delov zaliva.